Vreme

Iz stare galerije

Elektronska obvestila

Plan izletov 2018

  JANUAR
- TOLSTI VRH
- SMUČANJE
  FEBRUAR
- ŽAVCARJEV VRH
  MAREC
- BEVKOV VRH
  APRIL
- MIRNA GORA
- SARDINIJA - ITALIJA
  MAJ
- GOLI VRH
  JUNIJ
- DRUŽINSKI IZLET
   ZA VSE GENERACIJE
- DRAŠKI VRH
  JULIJ
- TURSKA GORA
  AVGUST
- MANGART
  SEPTEMBER
- SMREKOVEC-RADUHA
   (2 dni)
  OKTOBER
- IZLET V NEZNANO
- ROBIJEV POHOD
  NOVEMBER
- KRAŠKI ROB-SOČERGA
  DECEMBER
- OSTROVRHARJEVA POT

Bilten društva

Starejše člane PD Nazarje, mlade družine in vse druge, ki vas zanimajo planinske in druge rožice, vabimo na botanično-planinski izlet v BOTANIČNI VRT Univerze v Ljubljani in na ŠANCE na Grajskem griču sredi Ljubljane.
Na izletu boste izvedeli, zakaj se ŠAVNICE imenujejo ŠAVNICE.
Izlet bo v soboto, 9. maja 2015 ob 7.15.

POT IZLETA: voden ogled tropskega rastlinjaka in voden ogled alpske flore v BOTANIČNEM VRTU Univerze v Ljubljani. Nato še nekaj časa za samostojen ogled vrta, osvežitev v čajnici Primula ali v senci stoletnih dreves. Potem kratek vzpon na ŠANCE na Grajskem griču nad Ljubljano.

DAN: sobota, 9. maj 2015.

ZBOR IN ODHOD: pred planinsko sobo, ob 7.15 uri.

ZAHTEVNOST: zelo lahka sprehajalna pot.

ČAS HOJE: Botanični vrt 2 uri za oglede, vzpon na Šance 0.30 ure, povratek 0.30 ure.

VIŠINSKA RAZLIKA: Z 291 mnmv se bomo povzpeli na 385 mnmv.

PREDVIDEN POVRATEK: po 17. uri.

OPREMA: vremenu primerna izletniška oprema (v rastlinjaku je zelo toplo).

HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika. Če bo vroče, ne pozabite na dodatno vodo. Možnost osvežitve v čajnici Primula v Botaničnem vrtu. Zaključek v gostišču na Vranskem.

STROŠKI: vstopnina in vodenje po vrtu ter avtobusni prevoz za člane PD: odrasli 8 €, dijaki, študenti in upokojenci 7 €, otroci v spremstvu staršev/skrbnikov 3 € (samo vstopnina). Odrasli nečlani PD doplačajo 5 € za prevoz, ker večji del stroškov prevoza poravna društvo. Prigrizek in pijača v gostišču v lastni režiji – pica je cca 7 €.

OPOZORILO: Ne pozabite na dijaške, študentske, upokojenske in planinske izkaznice.

VODNIK: Marijan Denša.

PRIJAVE: Marijan Denša na telefon 041 657 634 do srede, 6. maja 2015 oziroma do zasedbe mest.

Vljudno vabljeni!

PODROBNOSTI:

Botanični vrt v Ljubljani na današnjem mestu deluje že vse od leta 1810. V času Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visokih šol (Écoles Centrales). Velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope.

Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844). Po njem se imenuje rebinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), endemit Trnovskega gozda. Rastlino smo konec aprila iskali na izletu na Slapni vrh. Morda jo bomo srečali v vrtu.

Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt že leta 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer deluje še v današnjem času. Vrt je bil v letu 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Marmontova lipa, posajena leta 1810, po več kot 200 letih obiskovalcem vrta še vedno nudi senco.

Ljubljanski grad je mogočna srednjeveška trdnjava, pomemben zgodovinski in kulturni objekt na Grajskem griču sredi naše prestolnice. Vreden je celodnevnega obiska in raziskovanja.

Mi bomo obiskali samo Šance. Z razlogom. Tu boste izvedeli, zakaj se Šavnice, najvišja točka naše občine imenujejo tako, kot se. Naša pot je vidna na spodnji fotografiji.

Vrh Grajskega griča zaznamujejo slikoviti drevoredi in razgledne točke, ki ponujajo izjemne razglede na mesto z vseh smeri, na severni strani pa tudi na naše Kamniško Savinske Alpe.

Najbolj posebna med potmi na Grajskem griču vodi po obzidju na Šancah.

Šance so bile utrdba, mogočen stolp, ki je v času turških vpadov zagotavljala obrambo gradu. Do njih je v 16. stoletju vodilo podaljšano grajsko obzidje, ki ni več ohranjeno.

Sedaj je to zanimivo sprehajališče v prijetni senci krošenj dreves.  V obdobju od 1931 do 1935 ga je uredil znameniti arhitekt Jože Plečnik. Zanj je uporabil ostanke nekdanje utrdbe.

Šance so kulturna dediščina državnega pomena.

Na vrhu stoji radijski oddajnik. Od leta 2011 je vzpon na Šance del seznam vezne planinske poti po slovenskih oddajnikih. Nekdaj so tu vadili plezalci.

“Zidovi nekdanje utrdbe, ki jo je arhitekturno preoblikoval znameniti arhitekt Jože Plečnik, pa so tesno povezani z našo planinsko zgodovino. S plezanjem po Šancah so se ljubljanski alpinisti pripravljali na prvo himalajsko odpravo leta 1960, v osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa so Šance odigrale zelo pomembno vlogo pri začetnem razvoju športnega plezanja. Prav oboki, pod katerimi vodijo značilne Knafeljčeve markacije na vrh Šanc, so bili nekoč znani plezalski problemi… Na Šancah so se tako urili v plezanju legendarni slovenski alpinisti klasičnega obdobja – Ljubljančani in tisti, ki so študirali v Ljubljani. Še dandanes se najde kdo, ki ga zamikajo oprimki in stropi Plečnikovih obokov. Najtežja preplezana smer na zidovih Šanc je avtorstvo dr. Tadeja Slabeta; ocenjena je z X – in ima eno samo ponovitev.”

Brez komentarjev.