V soboto, 9. maja smo planinci različnih starosti obiskali naše glavno mesto, Ljubljano. Ogledali smo si Botanični vrt Univerze v Ljubljani in se povzpeli na Šance na Grajskem griču sredi Ljubljane.
Izleta, ki je bil v osnovi namenjen starejšim članom društva, so se udeležili tudi mladi planinci planinskega krožka pod skrbnim vodstvom mentorice Martine in planinci, ki jih planinsko in drugo cvetje posebej zanima.
Starostno (po letih, ne po srcih) raznolika druščina si je pod vodstvom sodelavke vrta najprej ogledala rastlinjak s številnimi zanimivimi tropskimi rastlinami, o katerih je vedela gospa povedati marsikaj zanimivega.
Nato smo se podali med skalnjake, kjer smo spoznali nekaj gorskega cvetja in izvedeli, kaj vse je treba početi, da se gorske rožice v Ljubljani dobro počutijo. V tretjem delu vodenega ogleda smo se sprehodili skozi arboretumski del vrta. Najprej med listavci, nato še med različnimi tujerodnimi iglavci.
Ko smo si privezali dušice, smo se odpravili na pravo planinsko označeno pot. Knafelčeva markacija nas je vodila na Šance, kjer so imeli otroci (in tudi nekati odrasli) veselje s štampiljko (žigom) vezne pot po oddajniških točkah RTV Slovenija, saj na Šancah stoji radijski oddajnik. Čeprav ozračje ni bilo kristalno jasno, smo se lahko razgledovali daleč naokoli, seveda najbolj v smeri domačih gora.
Ljubljanske Šance se imenujejo podobno kot naše Šavnice. Obe imeni imata izvor v opazovalnici na vrhu, od koder so pazili na morebitne vpade Turkov (schauen =videti, gledati). V naslednjih letih nameravamo obiskati in spoznati še kakšen vrh s tem imenom, ki jih je po Sloveniji kar nekaj.
Sprehodili smo se še do prenovljene grajske zgradbe. Za ogled vseh njenih zanimivosti bi porabili ves dan. Zatem smo se po ozki in strmi ulici spustili v stari del mesta, kjer smo poiskali vsak svojo obliko osvežitve – otroci so izbrali sladoled – odrasli pač ne. Po osvežitvi in razgledih po brhkih Ljubljankah smo se ob Ljubljanici, po kateri so plule številne turistične ladjice, vrnili k vrtu, kjer smo se vkrcali v avtobus. Ta se je spotoma za debelo uro ustavil še na klasičnem postajališču naših izletov.
Lahko rečemo, da smo nazarski planinci s tem izletom na poseben način obeležili 9. maj, dan zmage nad fašizmom in nacizmom in 70. letnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Čeprav se nismo napotili na Pot spominov in tovarištva, kot številni pohodniki in tekači, ki so na dan zmage in 70. letnico osvoboditve Ljubljane obkrožili mesto po trasi ograje iz bodeče žice, bunkerjev in min, ki so jo okoli prestolnice postavili okupatorji, smo bili do neke mere del te velike množice. Po planinsko smo se povzpeli na najvišjo terensko točko sredi Ljubljane.