Vreme

Iz stare galerije

Elektronska obvestila

Plan izletov 2019

  JANUAR
- Pohod na Tolsti vrh
- Družinsko smučanje
  FEBRUAR
- Murovica – Cicelj
  MAREC
- Globočak – Čičer
  APRIL
- Hahlići
  MAJ
- Goli vrh
  JUNIJ
- Srednji vrh-Trupejevo podne-Vošca
- Tujina – Bosna
  JULIJ
- Visoki Kanin
  AVGUST
- Razor (2 dni)
  SEPTEMBER
- Tičarca – Zelnarca
  OKTOBER
- Izlet v neznano
- Robijev pohod
  NOVEMBER
- Levstikov pohod – od Litije do Čateža
  DECEMBER
- Kašna planina

Bilten društva

V soboto, 1. junija smo na naravovarstvenem izletu za vse generacije občudovali manj znano, a toliko bolj posebno in prvobitno znamenitost slovenskega gorskega sveta – Pokljuško sotesko.


Redki so izleti, ki jih izvedemo v “napačnem” vrstnem redu – začnemo s spustom in končamo z vzponom, tokrat je bilo tako. Z Zatrnika smo se skozi gozd spustili do zgornjega roba Pokljuške soteske, kjer smo prvič zaznali njene razsežnosti – globino, strme tesno postavljene stene in širne kotle, imenovane »vrtci«.

Sledil je prehod na drugo stran soteske. Poteka na najožjem delu, tam so ožino premostili z improviziranim mostom iz hlodov in vejevja. Prehod imenujejo »partizanski prelaz«.

Po kratkem sprehodu skozi gozd smo se začeli spuščati po grebenu in skozi Pokljuško luknjo. Doživeli smo zastonj naravni tuš in priložnostni prijeten kulturni dogodek, saj so nas v jami mlade pevke razveselile s pevskim nastopom.

Spustili smo se še do stranske soteske, kjer ob deževju pada preko sten slap in nato še malo nižje, da smo si lahko ogledali spodnji del soteske, kjer se ob dežju rojeva potok Ribščica. Narava je tu res prvinska in raznolika. Visoko nad nami se je bočil čudovit naravni most, le nekaj korakov naprej so se stene približale in zakorakali smo se skozi temačno sotesko, posejano s prijaznimi kamnitimi možici. Tudi mi smo postavili svojega.

V velikem vrtcu, kjer so informacijske table, smo si vzeli čas za malico in fotografiranje, nato smo se povzpeli na dobro vzdrževane Galerije in skozi res ozko in črno ter globoko tesen, kjer je bilo nekaterim (najmlajšim in tudi manj mladim) tudi malce tesno pri srcu, vendar nič hujšega. Bodrilna beseda vodnikov je bila dovolj.

Na »odprtem« smo se posvetilu rastlinju, najprej redki in nenavadni navadni peruši, »to je prava džungla«, so bili navdušeni najmlajši in gozdu, nato razpadajočemu drevju, polnemu kozličkov, skozi gospodarski gozd borovničevju, na travnikih sončno rumeni pogačici. Do snidenja z avtobusom, otroškimi igrali ter osvežilnimi pijačami in zasluženim prigrizkom nam je božalo ušesa ptičje žvrgolenje in ubrano petje mladega zborčka.

Foto: Miran Vratanar in Marijan Denša

Brez komentarjev.