Planinsko društvo Nazarje

To, kar je za Ljubljančane Šmarna gora, je bil naš ciljni vrh Grmada za prebivalce Knežjega mesta – Celjane. Bila je sobota, 16.10.2010, ko se nas je 27 planincev podalo iz Nazarij proti Celju. Vzpon smo pričeli na parkirišču kraja Zagrad, od koder nas je pot vodila skozi manjši gozd do ceste po kateri smo pot nadaljevali do prvega daljšega vzpona. Na poti smo morali premagati kar okoli 230 stopnic, katere so nam zadale pošteno sapo. Pot je v nadaljevanju potekala po široki makadamski cesti ob obronku gozda oziroma po njem. Med hojo proti vrhu smo šli mimo cca. 200 let stare bukve ob kateri smo se odžejali in pot nadaljevali mimo Pečovniške koče na vrh Grmade. Ob poti nazaj z vrha smo se pri koči tudi ustavili, a naš postanek ni trajal dolgo saj so si vsi želeli pot nadaljevati še proti Celjski koči, kjer nas je čakal topel obrok. Po njem pa nekateri na bližnji Tovs, drugi na otroško igrišče nekateri pa kar na bob sanke. Prijetno druženje smo zaključili s čvekom na avtobusu ob povratku domov.

Št. fotografij:18, zadnja dodana 21.10.2010

Mladi planinci smo se v nedeljo, 3. oktobra 2010, odpravili na planinski izlet na Kope. V meglenem jutru smo se odpravili od doma. Avtobus smo že v Šmartnem dobro napolnili, saj se nam je na izletu pridružili veliko staršev. V Nazarjah so se nam pridružili še ostali pohodniki in pot nas je vodila proti slovenjegraškemu Pohorju. V Slovenj Gradcu smo zavili na vijugasto cesto, ki nas je pripeljala do Grmovškovega doma. Ob izstopu nas je pozdravilo megleno in vetrovno vreme. Malo nas je treslo, a smo se po prvih petnajstih minutah dobro ogreli in pot je bila prav zabavna. Med potjo smo opazovali gobe, drevesa, jezerce. Sladkali smo se z ostanki borovnic. Zalotili smo pajka pri spletanju mreže. Povzpeli smo se na Črni vrh, kjer smo požigosali knjižice. Še posebej so bili prvih žigov v knjižici veseli naši novi člani Zala, Leon in Kaja. Kmalu smo prispeli do Ribniške koče, ki nam je nudila toplo zavetje. Ko smo se okrepčali in pogreli, smo se odpravili nazaj proti izhodišču. Pot je bila prijetna, ni bila naporna. Otroci in odrasli smo jo dobro izkoristili za klepet in »kar naenkrat« smo se spet znašli pri avtobusu, kjer nas je potrpežljivo čakal šofer Rajko. Ob prihodu na izhodišče se je začela poslavljati tudi megla in po poti domov nas je skozi okna avtobusa že pozdravljalo in grelo sonce.

Št. fotografij:17, zadnja dodana 11.10.2010

V soboto, 21.8.2010 se je 12 udeležencev odpravilo na Škrlatico (2740 m). Z avtobusom smo se pripeljali do parkirišča v dolini Vrat, kjer smo pohod tudi začeli. Markirana pot nas je vodila po gozdu v zložno grapo, ki se spušča izpod Stenarja in naprej do razglednega pomola ob vznožju gladke stene pod Dolkovo glavo. Nadaljevali smo proti planoti Na Rušju, kjer smo imeli pod Bivakom IV postanek za osvežitev in okrepčilo. Pot nas je vodila do krnice Zadnji Dolek, ki jo obdajajo stene Škrlatice, Rakove in Dolkove Špice. V južni steni Škrlatice so nas že pričakali klini in žice. Po jugozahodnem grebenu smo se povzpeli na vrh, kjer smo imeli postanek za osvežitev in okrepčilo. Sledil je spust po isti poti do Zadnjega Doleka, kjer smo se povzpeli na Rdečo Škrbino, ki je ostro zarezana v greben med Dolkovo špico in Rogljico. Sledil je spust proti kraškim podom v vznožju Dovškega Gamsovca in Kriške stene do Bovških vratic. Nato pa nas je pot vodila nad Zgornjim in Srednjim Kriškim jezerom do Pogačnikovega doma, kjer smo tudi prenočili. Naslednje jutro smo se povpeli do prevala Dovška vratca med Stenarjem in Bovškim Gamsovcem. Sledil je spust po koritasti dolini Sovatne, stisnjeni med ostenja Gamsovca in Stenarja. Ves čas pa smo imeli razgled na Triglav. Nato pa še v gozd Bukovje do Aljaževega doma. Ogledali smo si še slap Peričnik. Za zaključek pa je sledil še povratek v Nazarje.

Št. fotografij:34, zadnja dodana 29.08.2010

Dolgo pričakovano potovanje na Islandijo se je uresničilo. Čeprav nas je v začetku leta malo prestrašil izbruh vulkana,pa smo ob prihodu na ta prečudoviti otok pozabili na vse poprejšne strahove pred neznanim. Islandija je živa knjiga o nastanku našega planeta. Od zelenih prostranstev, kjer se ukvarjajo z živinorejo do ubijajočih puščav peska, strjene lave in ledeniških nanosov. Obale Atlanika pa krasijo prečudoviti klifi in stene, ki se blestijo v temnih barvah ter neskončne črne plaže. Fjordi pa se globoko zarezujejo v celino. V notranjosti pa se bohotijo ogromni ledeniki in vulkanske gore, ki čakajo da bodo v prihodnosti ponovno spremenile Islandijo. Ljudje živijo umirjeno in skromno, kajti vedo, da lahko v trenutku izgubijo vse. Nastalo je ogromno prečudovitih posnetkov, ki predstavljajo Islandijo. Vsi, ki smo se udeležili tega potovanja smo doživeli nepozabne trenutke.

Št. fotografij:112, zadnja dodana 11.08.2010

Ciprnik je bil prava izbira glede na peklensko vročino in sparino, ki nam greni te poletne dni. Izhodišče za vzpon je bila Planica. Pot poteka po gozdu, ki daje prijeten hlad in svežino. Višje smo se dvigovali lepše je bilo. Razgledi , hlad, svežina.. Iz vrha smo sestopili proti Vitrancu in po smučišču v Krajnsko goro, oziroma nekateri z sedežnico ali pa z sankami. Za zaključek je manjkal le skok v Blejsko ali Bohinjsko jezero. Mogoče kdaj drugič.

Št. fotografij:28, zadnja dodana 19.07.2010