Planinsko društvo Nazarje

V soboto, 30.01.2010, smo se smučarji podali na smučanje v Badkleinkirchheim. Na parkirišču pred planinsko sobo se nas je v mrzlem in zasneženem jutru zbralo 46 smučarjev. Čeprav nas je na poti spremljal sneg, pa nas je na avstrijski strani pričakalo lepo, sončno jutro. Zato smo se takoj po prihodu med prvimi podali na bele strmine. Smučišče ponuja veliko pestrih prog, saj je vseh prog kar za 103 kilometre. Kljub rezimeju smučišča smo bili presenečeni nad častitljivo starostjo nekaterih sedežnic in vlečnic. Čeprav se nam je v popoldanskih urah vreme nekoliko skvarilo, pričelo je tudi rahlo snežiti, pa smo vendar vsi zadovoljni in prijetno utrujeni zapuščali smučišče. Rajko nas je v pravih snežnih razmerah popeljal proti domu. Ustavili smo se še na odličnih pizzah in ostalih dobrotah s krušne peči v pizzeriji Apachi v Slovenj Gradcu in smučarijo zaključili v večernih urah.

Št. fotografij:36, zadnja dodana 03.02.2010

Planinsko društvo Nazarje je 23. januarja 2010 pripravilo že 5. pohod na Tolsti vrh visok 1077 m. Kljub ne preveč lepemu zimskemu dnevu, se je na izhodišču zbralo 24 pohodnikov. Po markirani poti smo se povzpeli do Farbance, kjer je nas čakal čaj. Tu se nam je priključilo še 6 pohodnikov, ki so na Farbanco prišli že prejšni dan. Po kratkem postanku smo nadaljevali po zasneženih gozdnih vlakah proti Tolstemu vrh. Upali smo, da se bodo le nekoliko razkadili oblaki in megla, da bi malo pokukali naokoli, vendar žal od tega ni bilo nič. Zato se nismo preveč zadrževali na vrhu in smo nadaljevali proti Čreti. Nad Ručgarjem smo malo skrenili po svoje, da smo zopet prišli na pot, po kateri smo se vzpenjali na Tolsti vrh. Le še skok in bili smo zopet na Farbanci, kjer je dežurna ekipa pripravila malico. Toplina Farbance in odlična malica nas je zdrževala in sestop do izhodišče se je pomaknil na kasnejši čas kot je bilo predvideno.

Št. fotografij:22, zadnja dodana 26.01.2010

V nedeljo 20.12. smo dodali v zbirko izletov PD Nazarje še zadnjega v letu 2009. Izlet, planiran za dan prej so nam preprečile vremenske razmere. A, ker se ne vdamo kar tako smo ga izpeljali. V nedeljskem mrzlem, zasneženem, a sončnem jutru smo se odpravili izpred zbirnega mesta do izhodišča v dolino Štajerske Kramarice. Prečkali smo potok in jo mahnili skozi gozd do ceste, ki smo jo trenutek zatem zapustili in vnovič vstopili v gozd. Zatem smo prečkali s snegom zameteno travnato jaso in že smo bili pri spodnjem Brložniku, kjer srečamo skupino turnih smučarjev. Po krajšem oddihu jo mahnemo po napol stlačenem snegu naprej. Nad zgornjim Brložnikom ponovno stopimo v gozd. Klepet in zmerna hoja nas pripeljeta na jaso pred domom na Smrekovcu. Dim, ki se je leno vil iz dimnika nas je opozoril, da je sicer v decembru zaprt dom odprt. V domu smo se segreli ob čaju, »pošnufali« in krenili še proti vrhu. Lepota narave. Prelepe, v sneg odete smreke in pogled na sosednje vrhove nam je že tako lep dan še polepšal. Z vrha naredimo sestop v dolino in uspešno zaključimo današnji izlet.

Št. fotografij:20, zadnja dodana 26.12.2009

V nedeljo, 15. novembra 2009, je 30 planincev našega društva tradicionalno v novembru pričelo z zadnjo etapo HPP in sicer od cerkvice sv. Bolfenka preko Kupčinjega vrha proti pobočju Donačke gore z ciljem osvojiti vrh. Pot nas je v začetku vodila po makadamski in asfaltni cesti, kmalu pa smo zavili v gozd in pričeli s hojo po čudoviti preprogi iz odpadlega listja. Prav neverjetno je bilo opazovati čudovite barve in veličino bukovega gozda v zavarovanem objemu gore. Pod goro smo se razdelili v dve skupini in sicer za vzpon na vrh po zahtevni poti, ostali pa smo nadaljevali pot proti Rudijevem domu in se na vrh povzpeli po lažji varianti. Na vrhu smo se obe ponovno združili in skupaj opravili še spust do doma in kratek del poti do avtobusa. Ker na tem delu trase ni vinogradov in zidanic smo se odpravili v Kočice pri Žetalah na turistično kmetijo Kodrič. Med potjo smo si še ogledali Vukovo hišo - muzej na prostem - obnovljena stara haloška hiša. Na turistični kmetiji pa nas je čakalo dobro kosilo, tudi kapljica rujnega in ob zvokih frajtonarice domačega sina smo se zavrteli ter tako počastili Martina, ki je slavil v teh dneh.

Št. fotografij:35, zadnja dodana 19.11.2009

Pot se imenuje po slikarju in ustanovitelju kamniške postaje gorske reševalne službe, Maksu Koželju (1883-1956) iz Kamnika. Nekdaj se je pot začenjala na severnem koncu Kamnika, sedaj pa se markirana Koželjeva pot začne dva kilometra naprej od Stahovice pri mostu na Iverju. Vodi od mosta preko Hudega polja, tu se dvigne v klanec, do stare lovske poti. Po trasi ob vznožju širokega grabna se nadaljuje do Ribje peči. Tod so v prejšnjih časih vodile galerije nad strugo Bistrice, sedaj se preko stopnišča lestve vzpnemo na Ribjo peč in nato spustimo na cesto, ki vodi v dolino Korošice. V drugi smeri vodi cesta do žičnice na Veliko planino. Naša steza se spusti proti strugi Bistrice preko potoka Korošice in naprej do kanjona. Vzpne se do naravnega mosta, kjer lahko doživimo mogočnost tega Bistriškega bisera soteske Predaselj. Naša markirana pot nas privede po desnem bregu Bistrice k lovski koči Pri Jurju. Po zasluženi malici si ogledamo še Plečnikov dvorec in Spominski park, ki je zaenkrat prvi takšne vrste pri nas, otvoritev tega parka je bila 4. julija 1981. V parku so v skale vzidane spominske plošče z imeni in drugimi podatki o planincih, ki so se smrtno ponesrečili v gorah nad Kamniško Bistrico. Izleta se je udeležilo petdeset planincev, ki so z veseljem prehodili Koželjevo pot. Pot je dolga 8 km, prehodili pa smo jo v treh urah.

Št. fotografij:40, zadnja dodana 19.10.2009