Kdaj: v četrtek, 19. februar 2026 – začetek ob 17.17
Kje: v Domu kulture Nazarje

Kdo: Martin Štiglic, predsednik društva
Kaj: Lanski društveni obisk švicarskih Alp v okviru projekta »Slovenska beseda v švicarskih Alpah«.

V četrtek, 29. januarja 2026, bo Planinsko društvo Nazarje gostilo Odbor InPlaninec Planinske zveze Slovenije.
Ustvarjajo priložnosti za obiskovanje gorskega sveta tudi tistim, ki za to potrebujejo pomoč drugih.

Pozor: dogodek bo v Domu kulture Nazarje, začetek ob 17.17.

Predstavili se nam bodo udeleženci odprav na Breithorn in Mali Matterhorn, s katerima so obeležili 10-letnico svojega delovanja.

Da se lahko invalidi in druge osebe s posebnimi potrebami povzpnejo na tako mogočne gore, potrebujejo veliko kilometrov in višinskih metrov po gričevju, hribovju, nižjem in višjem gorovju, v lepem in slabem vremenu.

Zato Odbor preko celega leta organizira in izvaja  številne inkluzijske pohode; v letu 2025 jih je bilo 86, udeležilo se jih je 4122 udeležencev; skoraj 49 na pohod.

Za to je potrebna dobra organizacija in veliko, veliko število prostovoljcev. Veliko od teh pohodov je namenjenih tudi invalidom na vozičkih.

Vludno vabljeni!

Predavatelj je pravi mojster besede in slike ter filma, je avtor številnih dokumentarnih filmov o naravi in ljudeh. Veliko pove že to, da je izbrani slovenski videast (snemalec in urejevalec videoposnetkov na Dirki po Franciji (Tour de France).

Z besedo, fotografijo in videom nam je predstavil doživetje  in radosti odkrivanja sveta, ki ga prepletajo mogočna narava, spoštovanja vredna gorstva, barvita kultura, skromnost življenja in velika modrost ljudi.

Zgodba o poti s kolesom okoli Anapurn bolj kot športni dosežek prikazuje izzive in pričakovanja posameznika, ki se poda na to pot – ko se mora in zmore otresti materialističnega in individualističnega sveta ter se dotakniti veličin in skromnosti, ki jih življenje v tem koncu sveta ponuja.

Zato je občinstvo na predavanju – ki je bilo veliko več kot kot zgolj to – zelo uživalo.
Zahvala tudi Muzeju Vrbovec za prijazno gostoljubje.

Avtorica je mesec dni spoznavala in doživljala deželo vzhajajočega sonca, vulkanov, potresov, cunamijev, velemest, cvetočih češenj, sušija in sakeja ter njene ljudi; večino časa z avtom, saj je želela spoznati predvsem geografsko odmaknjene in manj obiskane predele, kjer se še lahko sliši šepet vetra v laseh.

Analiza zbranih podatkov za leto 2025 pokaže, da zanimanje za pohode na Farbanco ne pojenja – nasprotno, številke potrjujejo, da gre za eno bolj množično obiskanih planinskih točk v tem delu Slovenije.

Ključne številke leta 2025
Podatki iz vpisne knjige razkrivajo več pomembnih dejstev:
-    Skupno število zabeleženih vzponov: 2.149
-    Število različnih pohodnikov: 602
-    Najbolj obiskan dan: 11. maj 2025, ko se je v knjigo vpisalo 57 obiskovalcev

Pohodniki
Najbolj priden pohodnik:
-    Franc Finkšt – 106 vzponov
Zelo blizu sledijo:
-    Zora Štrucl (104)
-    Vanč Blatnik (102)
-    Matjaž Jurjevec (96)
-    Hana Miklavc (94)

Kolesarji
Absolutni rekorder:
-    Bojan Golob – 101 kolesarskih vzponov
Sledijo:
-    Beno Kolar (94)
-    Zalka Grudnik (73)
-    Jože Erce (62)
-    Brane Kuhar (51)

Otroci
-    Saša Rozoničnik (42)
-    Nik Rozoničnik (41)
-    Maks Žlebnik (20)

Že bežen pogled na te številke pokaže, da Farbanca ni le občasna izletniška točka, temveč reden cilj številnih posameznikov, parov in družin. Povprečno so pohodniki opravili skoraj 20 vzponov na vsak dan, ko je bil vpis omogočen, ob lepem vremenu pa se obisk hitro poveča.

Vikendi, prazniki in moč lepega vremena
Največ obiskov je bilo pričakovano zabeleženih v pozno popoldanskih vikendih in praznikih, ko imajo ljudje več časa za gibanje v naravi. Rekorden obisk 11. maja sovpada z obdobjem stabilnega vremena in prijetnih temperatur, kar je očitno močan dejavnik pri odločitvi za vzpon.

Poletni meseci ohranjajo stabilen obisk, medtem ko se jeseni pojavi rahel upad, ki pa ga pogosto prekinejo posamezni sončni vikendi. Zanimivo je, da se tudi v hladnejšem delu leta najde jedro vztrajnih pohodnikov, ki Farbanco obiskujejo redno, ne glede na letni čas.

Farbanca kot prostor skupnosti
Podatek, da se je v letu 2025 v knjigo vpisalo več kot 600 različnih ljudi, kaže, da Farbanca ni le cilj »stalnih« pohodnikov, temveč privablja tudi nove obiskovalce. Vpisna knjiga tako postaja nekakšen tihi kronist lokalne rekreacije – dokaz, da je hoja v hribe še vedno ena najbolj dostopnih in priljubljenih oblik gibanja. Za Planinsko društvo Nazarje so ti podatki dragoceni tudi z vidika organizacije pohodov, vzdrževanja poti in skrbi za kočo. Hkrati pa številke potrjujejo, da društvo s svojim delom pomembno prispeva h kakovosti prostega časa v obcini Nazarje.

Podatki so zbrani v tabeli.

Včasih se preprosto moraš ustaviti,
umiriti in zadihati.
Prenehaj se spraševati,
dvomiti in prebujati s skrbmi.
Verjemi, stvari bodo delovale, kot morajo.
Morda ne tako, kot si si predstavljal,
ampak tako, kot ti je namenjeno.

Vesel božič in srečno 2026 vam želi Planinsko društvo Nazarje

[Prikaži kot projekcijo]

Namen projekta je bil krepitev vezi med Slovenci doma in po svetu, ohranjanje slovenske kulture, spodbujanje rabe slovenskega jezika v tujini ter aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Projekt je povezal mlade in odrasle iz Slovenije ter slovenske družine, ki živijo v Švici.

Med tridnevnim druženjem smo uživali v prelepi alpski naravi, kjer nam je vreme z jasnim nebom in prijetnimi temperaturami omogočilo številne planinske ture. Mladi planinci so se povzpeli do Schatzalp (1860 m) in uživali po slikoviti poti Höhenweg (2200 m), kjer so občudovali razglede na okoliške vrhove in doline.

Za bolje pripravljene udeležence je bil izziv še nekoliko večji – osvojili smo StrelaPass (2350 m) pa tudi enega izmed višjih vrhov v okolici Davosa, Jakobshorn (2590 m). Vzponi so bili varno vodeni, tehnično raznoliki in zelo motivacijski za vse udeležence.

Poleg pohodniških izzivov je projekt vključeval tudi kulturne in jezikovne vsebine. Otroci in mladostniki so se udeleževali poučnih delavnic, peli slovenske pesmi, pripovedovali zgodbe iz domačih krajev ter spoznavali, kako pomembno je ohranjanje identitete tudi zunaj meja domovine.

Druženje z vrstniki iz Švice, ki kljub življenju v tujini ohranjajo slovenski jezik in kulturo, je bilo še posebej dragoceno. Skupni dnevi so minili v duhu prijateljstva, spoštovanja narave in ponosa nad našo skupno dediščino.

Projekt »Slovenska beseda v švicarskih Alpah« je tako pustil globoko sled – ne le v pohodniških dnevnikih, ampak predvsem v srcih vseh udeležencev, ki so skupaj ustvarili čudovito zgodbo sodelovanja, povezovanja in ljubezni do slovenskih korenin. Proti koncu leta 2025 bomo pripravili tudi prezentacijo celotnega projekta.

Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam finančno pomagali pri izvedbi projekta. To so:

[Prikaži kot projekcijo]

Ker smo za odpoved izvedeli tik pred odhodom in v želji, da izkoristimo dan, smo se odločili, da se vzpnemo na Sveto Ano, razgledno vzpetino nad Jezerom, Podpečjo in Preserjem. Z vrha, na katerem je razgledna plošča, se nam odpre lep pogled proti Ljubljanskemu barju, Polhograjskemu hribovju, Kamniško Savinjskim Alpam in prostranim gozdovom bližnjega Krima.

Odločili smo se za krožno pot, ki povezuje Sveto Ano in vzpetine nad zaselkom Jezero. Za pot smo porabili dobre tri ure. Ostalo pa je še dovolj časa za okrepčilo v restavraciji tik ob jezeru, po katerem je zaselek dobil ime

[Prikaži kot projekcijo]

V soboto, 22. 2. 2025, se nas je zbralo 20 pohodnikov, nakar smo se z osebnimi vozili odpeljali na izhodišče, kjer smo začeli našo Ravensko pot. Pot smo začeli pri športnem centru REX, od tam pa mimo Pristave po cesti do Forteneka, kjer smo imeli 10 min za kratko zgodovino Šoštanja, ki nam jo je lepo predstavila gospa Vida Pikl. Nato smo nadaljevali po lepi gozdni poti do najvišjega vrha (Vrhelanov vrh), kjer smo si vzeli čas za malico in pijačo iz nahrbtnika. Uživali smo v lepem razgledu na Šaleško dolino, kajti vreme smo imeli čudovito.

Ko smo se okrepčali, smo pot nadaljevali do kmetije Abidnik, kjer je sledilo »sladko« presenečenje za vse udeležence pohoda. Tu sta nas pričakali Damjana in Ula z »domačimi krofi« in obveznim »kratkim«, ter seveda pivom. Po kratkem in »sladkem« postanku  je sledila samo še pot proti izhodišču, mimo kmeta Brnik, nato na obvezno kavico v bife »NULA«, moški del pa seveda obvezno pivo.

Prehodili smo cca 14 km, v dobrih 4 urah hoje. Vreme smo imeli res čudovito, družba prijetna, predvsem zaradi velike udeležbe nežnejšega spola, kateremu ni zmanjkalo debat.

HVALA vsem udeležencem pohoda za prijetno druženje.

[Prikaži kot projekcijo]