Planinsko društvo

V soboto, 2. junija 2018 smo se odpravili na Tolminsko, kjer smo si ogledali Kolovrat – muzej na prostem (Pot miru) in Tolminska korita.

Ključne besede izleta so bile sodelovanje, radoživost in občudovanje.

Mentorici planinske vzgoje Manica in Marjana (MO Stonoga) sta poskrbeli za številno udeležbo najmlajših planincev in njihovih staršev. Odsek za varstvo gorske narave (Marijan in Alja) je izlet pripravil in vodil ter nanj povabil starejšo generacijo. Vodniški odsek (Lucija ob pomoči Verice in Sandija) je poskrbel za red in varnost udeležencev. S skupnimi močmi smo pripravili prijeten, poučen, zanimiv in varen izlet za vse generacije.

Izleta se je udeležilo kar 24 otrok in 28 odraslih, skupaj torej 52 udeležencev – avtobus je bil nabito poln. Temu primerno se je na poteh raztegnila tudi naša četica, bili smo resnična in dolga »stonoga«. Po dobrih treh urah vožnje smo si vsi želeli raztegniti noge, posebej še otroci, ki so hoteli videti vse naenkrat. Kot mladi telički prvič na paši. Tudi starejši bi najraje šli kar po svoje, toliko je bilo vsega. Vendar so naše vodnice kmalu naredile red, ki je bil na izpostavljenih mestih tudi nujen.

Že pogled na jezero pri Mostu na Soči in ladjico na vodno kolo je v avtobusu povzročil občudovanje in vznemirjenje. Ko smo se peljali proti slemenu Kolovrata, so se nam priklanjala številna rumeno žareča socvetja alpskega nagnoja. Bolj smo se bližali vrhu, več jih je bilo. Vse širši so bili tudi razgledi.

Na Kolovratu smo si ogledali mednarodni muzej na prostem, ki prikazuje potek prve svetovne vojne na soški fronti, zlasti znamenite 12. ofenzive, ko so avstro-ogrske sile ob znatni pomoči nemških oktobra leta 1917 prebile fronto med Tolminom in Kobaridom ter pognale italijansko vojsko vse do reke Piave. Dobro obnovljeni rovi, kaverne, mitralješka gnezda, opazovalnice in drugi objekti so bili prava paša za najmlajše in tudi malo manj mlade. Na vrhu, na sami meji med Slovenijo in Italijo smo se ozri še proti goram, občudovali pa smo tudi pestrost gorskega travniškega rastja.

V gostišču pred Tolminskimi koriti nas je pričakalo prijazno osebje, rezervirane mize in naročene dobrote, med drugim tudi znamenita tolminska frika. Ko smo si privezali dušico in telo, smo se spustili na najnižjo točko Triglavskega narodnega parka, k sotočju Tolminke in Zadlaščice v Tolminskih koritih. Ta so res nekaj posebnega, vedno privlačna in občudovanja vredna. Obiskal jih je tudi pesnik Dante Alighieri (1256-13219), ki naj bi v Zadlaški jami, sedaj popularno Dantejeva jama, dobil navdih za Pekel v svoji znameniti pesnitvi Božanska komedija.

Domov smo se vrnili prijetno utrujeni in polni vtisov o lepotah naše dežele.

[Prikaži kot projekcijo]