Člani markacijskega odseka (oziroma odseka za planinske poti, kot je uradno imenovanje v PZS) pri Planinskem društvu Nazarje urejamo in vzdržujemo planinske poti, ki jih ima v oskrbi naše društvo.

Urejevalna in vzdrževalna dela planinskih poti zajemajo: kontrola in popis stanja poti, označevanje – markiranje poti, postavitve novih smerokazov in smernih tabel, postavitev vpisnih skrinjic in žigov poti, ureditev raznih lesenih varoval – ograj in stopnic, čiščenje zarasti in vej, ki zastirajo pot, odstranjevanje podrtih dreves in vej po ujmah, utrditev zemljišča proti eroziji tal, ureditev počivališč in številna druga opravila, nenazadnje tudi vodenje katastra poti. Strokovni naziv PZS za osebo, ki je usposobljena opravljati ta dela, je markacist.

Edo in Štefan vzdržujeta E6 (foto: Sandi Grudnik)

Markacijski odsek skrbi za 34,5 km planinskih poti med Dobroveljsko planoto in Menino planino. Med njimi je tudi odsek evropske pešpotu E6 od Lok pri Mozirju do Črete.

Planinske poti vzdržujemo v skladu z Zakonom o planinskih poteh, Pravilnikom o označevanju in opremljanju planinskih poti, okoljsko zakonodajo ter načeli varstva narave.

Ob večjih akcijah nam priskočijo na pomoč ostali člani društva. Prav tako mi pomagamo drugim odsekom pri njihovem delu, npr. pri izvedbi izobraževanja mladih planincev in gospodarskemu odseku pri delih na naši Farbanci.

Načelnik markacijskega odseka: Edo Golob  (031 382 360)

Namestnik načelnika: Štefan Brinovšek

V društvu je devet registriranih markacistov PZS:

• Edo Golob
• Marko Breznik
• Štefan Brinovšek
• Joco Poznič
• Roman Perger
• Nani Praznik
• Jure Praznik
• Joc Bele
• Blaž Farkaš

Naziv markacist lahko pridobi vsak, ki ga to delo veseli in je pripravljen sodelovati na akcijah vzdrževanja poti. Opraviti mora ustrezno izobraževanje z dvoletnim pripravništvom.

Markacisti se delijo v tri kategorije:
A: osnovna znanja in veščije vzdrževanja in opremljanja poti
B: dodatna znanja za nadelavo poti
C: znanja za vodenje nadelave in vzdrževanja planinskih poti na zahtevnih in zelo zahtevnih odsekih

Markacisti vseh kategorij morajo vsakih 5 let opraviti obnovitveno usposabljanje za opravljanje strokovnega dela na področju planinskih poti. Markacist ne more podaljšati registracije brez opravljenega obnovitvenega usposabljanja, kljub oddanem poročilu o svojem delu v preteklem letu.

Markacistov je za brezhibno stanje poti vedno premalo. Vsi, ki bi želeli postati markacist, ste prijazno vabljeni, da se nam pridružite.

Markacisti se organizacijsko in strokovno povezujemo v meddruštvene odbore posameznih regij, ti pa v Komisijo za planinske poti (KPP) pri PZS .

Markacisti smo najbolj znani po “markiranju” planinskih poti. Pri nas se že od leta 1922 (torej leta 2022 že 100 let) uporablja Knafeljčeva markacija, ena najlepših planinskih markacij na svetu, ki si jo je zamislil Alojz_Knafelc.

Rdeči obroček, belo oko te varno pripelje gor na goro.

Seznam planinskih in pohodnih poti, katerih skrbnik je naše društvo:
• Volog – izvir Bočnice – Goli vrh (Šavnice)
• Lipa – Slopi – Goli vrh (Šavnice)
• Farbanca – Čreta
• Kokarje – Mostni graben – Farbanca – Razgledišče (križ)     (št. poti: 1401)
• Kokarje – Tajna – Čreta     (št. poti: 1402)
• Nazarje – Zavodice – Završnik – Čreta     (št. poti: 1403)
• E6: Mozirje – Čreta     (št.  poti: 1404)

.

.

KRATKA ZGODOVINA MARKACIJSKEGA ODSEKA:

Markacijski odsek v PD Nazarje je bil ustanovljen 2. februarja 2000. Prvi načelnik je bil Zvone Poličnik.

Zametki markacijskega odseka segajo že v sam začetek delovanja društva. Martin Dušič in Srečo Uzar sta kot izšolana markacista popeljala markacijski odsek v delovanje pod okriljem mentorja in učitelja, profesorja Boža Jordana.

Takoj ob ustanovitvi društva je bilo kar nekaj idej o poteh v občini. Najprej bi omenili ideji o poteh, ki nista zaživeli. To sta krožna pot po mejah občine Nazarje in pot z imenom Vrhovi 8 tisočakov – PD Nazarje. Pot bi zajemala osem vrhov v občini, višjih od tisoč metrov.

Prvo planinsko pot v upravljanje našega društva smo pridobili od PD Gornji Grad. To je pot Volog – Šavnice (Goli Vrh), ki so jo  naši markacisti v sodelovanju z iskušenima članoma odseka še kot pripravniki v celoti počistili in označili. To pot so tudi vrisali na karto ter izmerili njen profil.

Na vrhu Šavnic (Goli vrh) smo postavili podstavek za zastavo in skrinjico z žigom. Včasih je na vrhu stal križ. S prvo potjo je bila tudi narisana prva markacija v društvu, ki jo je narisal Martin Dušič na vrhu Šavnic.

.

Ponujamo vam skico in prerez poti iz Vologa – Menina – Goli vrh.

xxx

Šavnice in Goli vrh

Šavnice so pretežno travnata vzpetina na najbolj vzhodnem delu vršnega platoja Menine planine. Njihova najvišja točka je Goli vrh, visok je 1426 metrov. Šavnice so izreden razglednik, od koder se vidi na vse strani, ob jasnem vremenu sega razgled vse do Hrvaške. Zato so Šavnice in Goli vrh priljubljen cilj planincev in pohodnikov. Dostopne so z vseh štirih strani.

Šavnice imajo velik naravovarstveni pomen. Krasi jih raznolika alpska flora. Prava princeska med rožicami pa je kamniška murka. Kamniška murka je edini endemit med slovenskimi orhidejami in že kot taka velika posebnost. Ker je njeno rastišče omejeno zgolj na Kamniško Savinjske Alpe in Karavanke, je uvrščena je na Rdeči seznam. To je pravilnik, na nacionalni ravni, v katerega so uvrščene redke in ogrožene vrste živih bitij.

No, na Šavnicah se naše murke odlično počutijo. Vse polno jih je in vsako leto več. Če smo tam gori ob pravem času, torej ob njihovem polnem cvetenju in ob brezvetrju, kar diši po njih oziroma po vaniliji, katere vonj so prevzele. Seveda ni bilo vedno tako. Intenzivna paša in tudi gnojenje so jih pred desetletjem zdesetkale. Odkar pa se pašni interesenti kar dobro držijo dogovora, da ne pasejo v prvi polovici sezone, se stanje izboljšuje. Tudi ljudje jih več ne trgajo, saj se zavedajo, da so ogrožene in zaščitene in da v trenutku ovenejo in nehajo dišati.

Poleg murk lahko občudujemo tudi druge kukavičnice, Clusijev, Kochov in spomladanski svišč, različne kamnokreče, zgodaj spomladi žafrane in telohe, pozneje dolgostebelne in Wulfenove jegliče, mračnice, poleti strupeno čmeriko …

Posebnost Šavnic je rastišče Kochovega svišča. Ta ponavadi raste na nekarbonatni podlagi, tu pa si je našel svoj dom na dolomitiziranem apnencu. Nahajališče je omejeno na majhen prostor, vendar se na njem nahaja zelo veliko število primerkov. V preteklosti so posamezniki svišče na tem mestu izkopavali, misleč, da so zdravilni, kar pa seveda ni res. Zdravilni “encijan” je povsem druga rastlina. Tudi v vrt prenešene rastline kmalu shirajo. Sedaj imajo svišči na Šavnicah svoj mir in vse večje število občudovalcev, ko cvetijo.

Šavnice imajo velik simbolni pomen za celotno dolino, še posebej pa za prebivalce občine Nazarje. Goli vrh je najvišja točka občine Nazarje, vsak četrti občan pa član PD Nazarje. Nazarski planinci imajo vrh v grbu in v srcih, vsako leto ga organizirano obiščejo. In tudi skrbijo zanj – najbrž jih v kratkem čaka čiščenje zaraščajočih se površin. Poleg tega še ni zamrl spomin na dogodke leta 1994, ko so na ta del Menine načrtovali postaviti vojaški radar, na Vivodniku pa civilnega. Proti tem načrtom se je skoraj enodušno in enoglasno dvignila vsa dolina in to, vsaj takrat, preprečila.

Šavnice so lep in v svoji skromnosti veličasten svet ohranjene narave. Naj take tudi ostanejo.

Marijan Denša

xxx

Planinske in kolesarske poti v občini Nazarje

Pripravil: Jože Pogorelčnik

Naziv poti: KOKARJE (LAZE) – FARBANCA – ČRETA – TOLSTI VRH

Številka poti: 1401
Trasa: Kokarje (Laze) – Farbanca – Čreta – Tolsti vrh
Težavnost poti: lahka
Čas poti: 2 uri 30 min
Nadmorska višina: izhodišče Laze 355 m, konec poti Tolsti vrh 1077 m
Višinska razlika: 722 m

Opis poti:

V vasi Kokarje zavijemo levo po cesti do ŠRC Laze. Na Lazah parkiramo avto in se podamo peš po cesti in naravnost v gozd. Najprej hodimo po vlaki, nato po stezi do grebena nad kmetijo Lomšek (cca 15 m), spustimo se do ceste in desno po njej (cca 5 min) do parkirišča – za pot do Farbance.
Izhodišče je tudi to parkirišče, kjer se pripeljemo po glavni cesti iz Potoka čez most in nato levo pri smerokazu proti Motorčku (cca 900 m). Od tu krenemo čez mostič (Mostni graben) po stezi do koče Farbanca (cca 40 min). Koča je odprta ob sobotah in nedeljah vse leto ter ob praznikih.
Od koče zavijemo levo v gozd in po 20-ih minutah pridemo na makadamsko cesto. Po njej gremo levo 2 minuti, nato na križišču levo krenemo na Čreto (cca 15 min) ali pa pot nadaljujemo desno po cesti (10 min). Nato krenemo levo in po vlaki (15 min) pridemo do razgledišča Križ nad Vranskim. Od tu po evropski pešpoti EG mimo kmetije Ručgar in pri hlevu krenemo po strmi vlaki navzgor. Po dobrih 25 minutah pridemo po stezi na Tolsti vrh, kjer je vpisna knjiga.

Naziv planinske poti: KOKARJE (LAZE) – ČRETA (Sv. Marija)

Številka poti: 1402
Trasa: KOKARJE – IZPOD TAJNE – KRAPLE – ČRETA
Težavnost poti: LAHKA
Čas poti: 1 h 40 min
Nadmorska višina: izhodišče: Kokarje 355 m.n.v., konec poti: Čreta, Sv. Marija 944 m.n.v.
Višinska razlika: 589 m

Opis poti:

Na pot krenemo iz vasi Kokarje izpred planinske informativne table, kjer zavijemo levo po stopnicah v smeri proti cerkvi, pred cerkvijo pa zavijemo v gozd. Po 5 minutah hoje se priključimo na pot iz Laz (športno rekreacijskega centra), kjer je izhodišče drugega odseka poti. Po stezi hodimo 35 min na kar preidemo na makadamsko cesto in po 5 min hoje zavijemo v gozd, ki vodi 25 min navkreber do kmetije Kraple. Pri kmetiji Kraple preidemo na cesto po kateri hodimo 10 min navkreber na kar zavijemo desno v gozd, kjer se po 10 min hoje priključimo na cesto, ki pelje na Čreto. Po 10 min hoje po cesti pridemo na Čreto. Iz Črete lahko gremo ali levo po cesti Sv. Marije ali desno do Sv. Katarine ali se spustimo (5 min) do Planinskega doma na Čreti (PD Vransko). Iz Črete lahko gremo (40 min) tudi do koče na Farbanci (PD Nazarje) do koder vodi planinska pot ter naprej (1 h 30 min) po krožni poti do vasi Kokarje in Laze na izhodišče poti.

Naziv planinske poti: NAZARJE – ČRETA

Številka poti: 1403
Trasa: NAZARJE – ZAVODICE – ČRNI GRABEN – ZAVRŠNIK – JEGOVNIK – ČRETA
Težavnost poti: LAHKA
Čas poti: 2 h 30 min
Nadmorska višina: izhodišče: Nazarje 343 m.n.v., konec poti: Čreta, sv. Marija 944 m.n.v.
Višinska razlika: 601 m

Opis poti:

Izhodišče poti je pred gasilskim domom v Nazarjah, od koder prečkamo most čez Dreto, zavijemo desno in v naslednjem krožišču naravnost proti Zavodicam. Po vzponu krenemo levo na stezo, ki dvakrat prečka cesto, pot nadaljujemo po stezi do rondoja v Zavodicah, krenemo na levo cesto (asfalt) do konca Zavodic in zavijemo desno v gozd. Pot poteka 15 min po gozdi vlaki do grebena, na kar se spustimo po stezi in gozdni vlaki na cesto, ki pelje v Črni graben. Pot se 5 min nadaljuje po cesti, na kar zavijemo desno po strmi stezi proti Završkim. V križišču nad domačijo Završnik zavijemo levo v gozd in hodimo 25 min do kmetije Jegovnik. Ob izstopu iz gozda krenemo desno ter po kolovozu prečkamo travnik. Tik preden pridemo do kmetije prečkamo cesto ter zavijemo v gozd na gozdno vlako. Po 5 minutni hoji prispemo do gozdne vlake, ki je označena z evropsko markacijo E6 (rumen krog z rdečim kolobarjem). Po 10 minutah hoje prispemo do cerkve sv. Marija.

Naziv poti: EVROPSKA PEŠPOT E6, odsek MOZIRJE – ČRETA

Številka poti: 1404
Trasa: Loke – Zg. Kokalj – Končnik – Predovnik – Paragojnik – Jegovnik – Čreta
Težavnost poti: lahka
Čas poti: 3 ure 20 min
Nadmorska višina: izhodišče odseka poti: Loke (pri mostu) 334 m, konec odseka poti: Čreta 944 m
Višinska razlika: 600 m

Opis poti:
Izhodišče v Lokah (most čez Savinjo) po cesti (cca 5 min) pri kmetiji Zg. Kokalj po vlaki do gozda in nato levo po gozdni vlaki do kmetije Končnik (cca 45 min). Pot nas po gozdu vodi po vlaki do jase Buče izpod vrha Šunc (45 min). Od tu po gozdni vlaki pridemo izpod kmetije Predovnik (cca 20 min). Po cesti in v križišču levo pridemo do kmetije Paragojnik (cca 10 min), kjer se spustimo na asfaltno cesto in po njej navzgor ter v križišču zavijemo levo do kmetije Križnik (cca 15 m). Nato gremo po cesti 200 m in zavijemo levo na gozdno vlako, kjer pridemo mimo spomenika do kmetije Jegovnik (cca 35 min). Od tu potrebujemo do Črete še 15 minut hoje po vlaki. Izpod cerkve Sv. Marije pri kmetiji Špan dobimo žig E6. Evropska pešpot potem pelje naprej proti Lipi.

Planinske poti v občini Nazarje- Dobroveljska planota > večja slika

Planinske poti v občini Nazarje po Menini – Šavnice > večja slika

Kolesarska karta občine Nazarje > večja slika