Planinsko društvo

Končno je prišla težko pričakovana nedelja, namenjena izletu na Skalnico. Lepo število naših članov se je odločilo za ta izlet.

Šofer Rajko nas je varno pripeljal v Solkan, kjer so nas pričakali planinski prijatelji iz Nove Gorice. Še prej nas je  presenetila Sonja s pogostitvijo. Praznovala je rojstni dan in za nas pripravila domače dobrote. Za pogostitev se ji v imenu vseh še enkrat najlepše zahvaljujem.

Nato smo se odpeljali do izhodišča za turo in se začeli vzpenjati po starih strelskih jarkih proti Skalnici. Vseskozi so nas ob poti spremljale manjše in večje kaverne. Skozi dva krajša rova nas je steza pripeljala do najbolj vznemirljivega dela ture.

Prižgali smo svetilke in se podali pod zemljo, v skoraj 300 m dolg rov. Uspešno smo premagovali temno, ponekod tudi zelo spolzko, a dokaj dobro varovano pot proti vrhu. Tam sta nas pričakala mogočen spomenik sv. Frančiška in prelep pogled na mogočno cerkev – baziliko Marijinega vnebovzetja. Le dva koraka, ki sta se nekajkrat ponovila in že smo bili pri njej.

Po krajšem počitku smo nadaljevali proti Vodicam do mavzoleja generala Gonzage in se odpravili naprej proti vrhu Kuka, od koder je prekrasen pogled na Soško dolino. Čakal nas je samo še malo daljši sestop v vas Grgar.

Na poti so nam domači planinci povedali in predstavili marsikatero lokalno zanimivost, ki je brez njihovega vodstva morda ne bi opazili.  Dobro je imeti prijatelje!

Po dobrih šestih urah hoje smo zaključili potepanje po svetu, kjer so v preteklosti zaradi vojne močno trpeli ljudje in narava. Verjamem da nas je ta pohod spodbudil k razmišljanju o nesmiselnosti vojn in nasilja.

Vera Slokan

[Prikaži kot projekcijo]

foto: Helena in Marijan