Planinsko društvo

Letošnji nočni pohod ob polni luni je potekal malo drugače, kot pretekla leta.

Polna luna je bila že visoko na nebu, ko smo krenili na pot, na dosedanjih pohodih pa smo morali na njen vzhod čakati pri Milanu in Bredi. Seveda nam to nikoli ni bilo težko, saj sta se vedno izkazala kot vrhunska gostitelje.

Tudi letos smo se z veseljem odzvali na njuno prijazno povabilo in brž posedli za mizo, kot da bi bil za nami celodnevni pohod čez drn in strn in ne kratek prijazno položen vzpon v domačem gričevju. Prav lušno je bilo!

Luna pa se je počasi, a vztrajno vozila po nebu in ko smo končali s postankom, je bila že v nadglavišču, zato je nikakor nismo mogli ujeti v kader skupinske fotografije. Nič za to, bomo prihodnjič morda uspeli.

Spoščanje v dolino je bila prava poezija nočnih razgledov in simfonija planinskega klepeta.