Sončnemu vremenu naproti smo se na dan OF odpravili v Kočevje. Po dvourni vožnji in kavi prebujenja smo se na razpotju odpravili po Kalanovi poti. Vstopili smo v gozd, pot pa nas je po dobri uri hoje pripeljala na Mestni vrh. Po razgledu, kramljanju in slikanju smo se spustili do koče na Jelenovem studencu, kjer smo si vzeli daljši počitek za malico in regeneracijo telesa.
Ker pa nas je čas priganjal (pred sabo smo imeli se dva vzpona in daljši sestop), smo morali kar pohiteti. Pot nas je popeljala do razvalin gradu Friderika Celjskega – Fridrihstajn. Ker pa Veronike Deseniške nismo nikakor našli, smo jo reje ucvrli naprej po Kočevski poti na vrh Livoldskega vrha.
To je bil naš zadnji vzpon, pred nami pa je ostal še dolg spust v vas Štalcerji, kjer smo si odvezali dušo s požirkom hladnega …
Ker na turi nismo srečali nobenega medveda, smo si le tega ogledali v ogradi pri gostišču Tušek.
Sledila je le še vožnja proti domu kamor smo prispeli v večerni uri.


