Planinsko društvo

Glede na oddaljenost današnje ture smo se temu primerno zbrali zgodaj zjutraj. Naša pot se je začela ob 4.30 in je vodila preko državne meje na najvišji vrh Istre, v pogorje Učke z vrhom Vojak – 1.401 m.

Po kilometrih vožnje in opravljeni mejni registraciji smo se spustili proti Reki in pot nadaljevali po Jadranskem ipsilonu do Opatije. Bleščice morja so nas privabljale a ostali smo trdno prepričani da to ni naš cilj. Ovinkasta cesta se je začela vzpenjati in prišli smo v narodni park Učke.

Na prelazu Poklon, kjer smo zapustili Rajkota sta se nam pridružila še dva člana PD. Tako se nas je na pot podalo 30 udeležencev. Pod restavracijo smo stopili na makadamsko cesta, ki nas je peljala skozi gozd do nekdaj partizanske bolnišnice, kjer smo naredili prvi postanek za preoblačenje. Nadaljevanje poti je potekalo skozi gozd do travnika dobrot (šipek, brinje). Tu se je pot skozi bukov gozd pričela strmo dvigati in razprl se nam je prvi pogled na stolp in oddajnik.

Nadaljevali smo proti sedlu od koder se je razprl osupljiv razgled proti Reki, otokoma Krk in Cres, južni Istri in notranjosti z Buzetom. Čakal nas je le še vzpon po južnem grebenu do vrha. Na vrhu pa zaslužena malica, Žuja in pogled proti Triglavu.

Po skupinski sliki pred Kulo smo se odpravili nazaj proti Poklonu po zelo dobro označeni poti. Najprej po cesti do vstopa v gozd, katero smo v nadaljevanju še trikrat prečkali, učne karte in po dobri uri in pol smo prispeli na izhodišče.

[Prikaži kot projekcijo]