Planinsko društvo

V sredo, 15. januarja 2020 vas bo Marijan Denša popeljal v Zlatorogovo kraljestvo Julijskih Alp. Začetek ob 18:18.

Vstopili bomo v skrivnostni svet poti in brezpotij, raznolikih geomormoloških pojavov in drugih naravnih vrednot ter spominov in opomnikov na dejavnost človeka v gorah nekdaj in danes.

Na poti nas bo spremljala pripovedka o Zlatorogu.

Pripovedka o belem gamsu Zlatorogu se je skozi stoletja ohranila med narodi in ljudstvi gorskega sveta od Alp do Urala. Kot ljudsko blago se pojavlja v številnih različicah. Skoraj vsaka dolina ima svojo, tako je tudi pri nas – Bohinjci imajo svoje različice, Trentarji svoje.

Vsem je skupen prikaz usodne odvisnosti človeka od gorske narave in nujnost njenega spoštovanja.

Ljudsko pripovedko je zapisal in leta 1868 prvi objavil Karel Dežman.

Na osnovi njegovega besedila je Rudolf Baumbach leta 1875 napisal in leta 1877 v Leipzigu  izdal pesnitev Zlatorog, eine Alpensage. V nemšem jeziku seveda, vendar s slovenskim imenom ZLATOROG. Tako ga imenujejo tudi prevodi v drugih jezikih. Le pri nas ga dandanes radi pačimo v “goldhorn”.

Pesnitev  je doživela mnoge ponatise, visoko naklado in številne prevode v druge jezike. Slovenski gorski svet je ponesla v širni svet evropskega kulturnega prostora.

V slovenskem jeziku je izšla leta 1886, v prevodu Antona Funtka kot Zlatorog – planinska pravljica.

Tudi danes ima Zlatorog veliko sporočilno vrednost: Kadar se človek (človeštvo) odvrne od narave in ne živi sonaravno, trpi posledice in bo pogubljen. Narava, četudi ranljiva, je obnovljiva, torej nesmrtna.