Zaradi slabe vremenske napovedi smo izlet na Golico s tradicionalne tretje sobote v mesecu prestavili na naslednji dan.
Veselili smo se izboljšanja vremena in zanimive poti.
Pohod smo začeli v Javorniškem Rovtu. Že na začetku nas je čakala strmina, ki je trajala skozi celotno dolino Medji dol, vse do planine Seča. Po krajšem počitku nas je čakala lepa široka pot proti Belski planini. A ni bilo vse enostavno. Po 10 minutah hoje nas je preseneti 30 metrov širok snežni plaz, ki je zasul pot. Po nevarnem terenu se je na drugo stran plazu prebil Miran in nam ob borovcih pripravil stopinje v snegu, tako da smo vsi varno sestopili. Na planini smo si malo odpočili, se nagledali cvetočih avrikljev in nadaljevali na Sedlo Suha. Tam se je pot pričela ponovno vzpenjati – po grebenu na Malo Golico, naprej na Krvavko in končno na Golico. Na tej višini narcise še niso cvetele. Sestopili smo do Koče pod Golico in naprej v vas Planina pod Golico. Travnike cvetočih narcis smo videli šele na poti v dolino.
Tura je trajala 8 ur, premagali smo 1420 metrov višine, bila je dolga in naporna, a zelo lepa. Imeli smo sonce, oblake, veter in dež, vsakega po malo. Veliko pa lepih trenutkov v druženju in uživanju ob pogledih na Avstrijo in na naše še vedno zasnežene Julijce.
Izleta se je udeležilo petnajst pohodnikov.